Kolagenske injekcije, učinkovito orožje pri poškodbah in proti prehitremu staranju gibalnega aparata

Kolagen predstavlja najpogostejšo beljakovino v  človeškem telesu. Kolagen v telesu predstavlja 25-30% v vseh beljakovin. To pomeni 6%  celotne telesne mase. Kolagen je nitaste strukture, elastična, nestisljiva  in odporna na vlek. Prevladuje v podkožju, tetivah, sklepnih ovojnic, vezi, v hrustancu in kosteh.


V progastih mišicah je kolagen glavna sestavina ovojnice vsake mišične niti. Poleg podporne funkcije ima lastnost matrice za tvorbo novega kolagena. Deluje tudi kot antioksidant. Sinteza kolagena poteka tako v celici, kot tudi izven celice. Raziskave so pokazale, da 20% odraslih ljudi trpi zaradi bolečin v sklepih in strukturah ob sklepih, to je  v sklepnih ovojnicah, tetivah, kitah in mišicah z narastišči. Pojav bolečin v teh strukturah povzroča okvara kolagena in njegovo pomanjkanje. Sklepne ovojnice, vezi  stabilizirajo sklepe neposredno, tetive in mišice pa posredno, obenem pa omogočajo gibanje sklepov.

Kolagen Tipa I tvori  97 % tetiv in 80% vezi in ovojnic. Z upadanjem tvorbe kolagena in izgubo njegove pravilne strukture postanejo sklepi nestabilni, podvrženi hitrejši obrabi ter vedno slabši gibljivosti sklepov. H temu zelo pripomorejo tudi prosti radikali v telesu, pomanjkanje gibanje in povečana telesna teža. Dodatno oslabijo kolagen pomanjkanje vitaminov C, E, nekaterih mineralov, uporaba kortikosteroidov ( "blokade"). Nesteroidna protivnetna zdravila zavirajo obnovo kolagena in njegovo novo tvorbo . Osnovno stabilnost in kontrolo gibanja sklepov namreč omogočajo vezi, sklepne ovojnice, tetive in seveda mišice in pomanjkanje kolagena te funkcije moti. Obnova kolagena poteka v telesu zelo počasi. Z staranjem se tvori vedno več nekvalitetnega kolagena, ki ima slabše fizikalne lastnosti in je manj odporen na nateg, pritisk in s tem se poruši struktura tkiv. Tvorba kolagena dosega vrhunec pri 40 letih, od 40-60 leta je uravnotežena z razgradnjo (plato), po 60. letu pa strmo pada. To vodi do nestabilnih sklepov, neelastičnih vezi, do hitrejših poškodb mišic in izgubo mišične moči. Upad  kolagena v podkožju povzroči pojav gub na obrazu in po telesu. Na Razmerje tvorbe kolagena I na eni strani in njegovo razgradnje se po 60 letu izrazito prevesi v korist razgradnje.

 

Povsem nov pristop pri zdravljenju bolečih in slabo gibljivih sklepov nudi terapija s kolagenom. Dodatne snovi v ampulah, «usmerjevalci«, omogočajo natančno lokalizacijo dodanega kolagena in njegovo zadržanje na željenem mestu. Zaradi teh dodatkov in pronicanja kolagena skozi ovojnice ni potrebna neposredna aplikacija kolagena v oboleli/obrabljen sklep, temveč zadostuje injiciranje v njegovo neposredno okolico. Tako se zmanjša nevarnost okužbe sklepa in zdravljenje je tudi manj boleče. Za posamezne sklepe se uporablja za sklep specifičen dodani kolagen, ki ima dodan usmerjevalec za določen sklep. Kolagen je vedno enak, različni pa so dodatki. Uporabljajo se specifični kolageni za posamezne sklepe (koleno, kolk, rama, ledvena, prsna in vratna hrbtenica.) Poleg tega so kolageni specifični za posamezna tkiva (sklepne ovojnice/vezi, mišice, živčno tkivo). Ugodno je dodajati kombinacijo specifičnih za sklepe in specifične tkivne kolagene.

Dodani kolagen nadomesti manjkajoči in pri starejših tudi okvarjeni kolagen. Oporna struktura sklepov in mišic se tako popravi in opomore. Dodani kolagen ima poleg same  nadomesten funkcije še pomembnejšo funkcijo tako imenovane »biološke matrice«. Deluje kot matrica-kalup za tvorbo  novega , pravilno izgrajenega kolagena z vzporedno potekajočimi snopi.

Za razliko od zdravil, ta medicinski pripomoček trajno ozdravi poškodovan kolagen in s tem obnovi sklepne ovojnice, vezi in mišice. Učinek se ne pokaže takoj, kajti vgradnja novega kolagena je dolgotrajna, vendar tudi trajna.

Kolagen je uspešen pri svežih okvarah, kjer je pomembno, da se poškodovano tkivo nadomesti z zdravim, elastičnim, odpornim  pravilno zgrajenim materialom. Ravno pri svežih poškodbah pogosto kasneje nastane manjvredno brazgotinsko tkivo, ki je pogosto vir ponovnih poškodb. Pri kroničnih okvarah tetiv , kit in natrganih mišicah, pa je učinek v prenovi prizadetih tkiv. Tipični okvare so teniški komolec, prizadetost ramenske  rotatorne manšete, narastišča obkolčnih mišic na veliki trohanter, tetive naraščene na pogačico-skakalno koleno, tendinoza (boleča zadebelitev) Ahilove tetive.  Dodaja se pri obrabi velikih sklepov kot sta kolk in koleno, če obraba ni še povsem dokončana. Tu zadostuje dodajanje kolagena ob sklep, kar zelo zmanjša možnost okužbe sklepa. Dodatki dodani specifičnemu kolagenu omogočijo pronicanje v sklep in njegovo okolico. To zelo olajša tudi dajanje v predel hrbtenice, ker ni potrebno vstopanje v živčni kanal.

Uživanje kolagena kot prehrambeni dodatek se ni pokazalo kot enako uspešno, ker prebavni encimi cepijo hidroliziran kolagen na krajše verige, ki potrebujejo ponovno setavljanje v daljše verige po prehodu prebavnega trakta.

Zdravljenje s kolagenom je neškodljivo, ker dodajamo nam lastno snov. Proizvaja se iz svinjskega kolagena, ki je človeku med sesalci  gentsko najbližji in posledično tudi ne opisujejo alergičnih reakcij.

Dodani kolagen je novo orožje proti prehitremu staranju celotnih gibalnih sistemov, seveda če se prične z dodajanjem pravočasno, pred razvito destrukcijo sklepov in okoliških tkiv.